Spoštovani starši,
obveščamo vas, da smo prispeli v naš dom Planinka, kjer bomo gotovo preživeli nepozaben vikend… Čakalo nas je že prvo presenečenje – noro dobro kosilo, ki niti ni bilo v načrtu:) Za razliko od Kočevja se je tu že pokazalo sonce.
Po sobah smo razporejeni in smo se že zbližali…
Po večerji nas je čakalo prvo predavanje in nočna orientacija. Prav vsem nam je bilo noro dobra izkušnja in vsi smo bili mnenja, da si nismo mislili, da si upamo in znamo tako orientirati…
Noč je minila zelo mirno, naspali smo se na polno… Če pa je že kdo težko odprl oči, pa se je izstrelil, ko smo ga povabili opazovati sončni vzhod… Ja tudi romantiki znamo bit…
Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini in se učili orientacije preko zemljevida v merilu 1:1500 ter orientacije z GPS napravo. Eno je gotovo… Od sedaj se bomo zelo težko izgubili.
Po kosilu pa je sledila tekma oz. bolje rečeno orientacija na čas… Čimprej smo morali najti točke, seveda pa je šlo tokrat za kar širok teren. Bilo je dokaj naporno, a odlično… Spet smo se naučili kako pomembno je pravilno postaviti karto in jo opazovati. Torej ni tako pomembno imeti hitre noge, kot glavo na mestu… Pred večerjo smo dobili še nasvete kako se znajti, če se slučajno zgodi, da se izgubimo v gozdu. Same pametne in pomembne informacije.
Po večerji pa je sledil filmsko-risani večer. Skupaj smo si najprej ogledali izredno poučni risani film Vrvež v moji glavi, ki ga oba Petra zelo toplo priporočava starši tudi vam… Marsikaj vam bo bolj jasno po ogledu le tega. Vsak od otrok si ga bo z veseljem ogledal še enkrat. Dodajava “trejler“. Po temu risanemu filmu nas je nekaj omagalo, del pa je nadaljeval še z eno animirano pustolovščino Robinson Crusoe.
Zjutraj je bilo vstajanje zgodnje, saj smo se morali že pred zajtrkom vsaj deloma pripravit na odhod domov, ki je seveda prehitro prišel:) Po zajtrku pa nas je čakal kar dober pohod, kjer smo pokazali, da imamo kar nekaj moči v nogah… Odpravili smo se na zgornjo postajo gondole Belvie, kjer smo imeli prelep panoramski pogled na štajersko prestolnico Maribor… Vsi prelepi razgledi so odtehtali vso težavno pot gor in dol. V povezavi je tudi pot, ki smo jo prehodili – pa rečite, da nismo naredili dober trening…
Po pohodu pa nas je čakalo še zadnje kosilo, ki smo ga kot vse obroke dobesedno “polizali”… In nekaj samo za starše – pravite da so vaši otroci kdaj izbirčni? Kot ravnatelj vam mirno povem, da tega tu nisem opazil niti pri enem obroku… Jedli so za dva, mize pripravili in pospravili sami, pa še pobrisati jih znajo zelo lepo… Pohvalno:)
In kaj lahko povzamemo vsi skupaj? Z nadarjenimi smo se na vikend za nadarjene odpravili prvič in absolutno bomo zadevo obdržali in se nanj odpravljali vsaj enkrat letno… Imeli smo se lepo, predvsem pa smo se kljub napornemu ritmu veliko novega naučili… In to je največ kar šteje.
Vodji odprave Peter&Peter
