Vsak izmed nas ima dobre in slabe lastnosti. Marsikdaj pomislimo, da bi se morda lahko izboljšali na katerem izmed področij, kjer se nam zdi, da smo šibkejši. Pogosto pa ne vemo, kje in kako se tega lotiti, zato prenehamo, preden smo sploh začeli. Pomaga nam lahko kratka aktivnost, ki nam olajša začetek spremembe.

Danes pomisli, kako lahko postaneš boljša oseba.

Zapiši 1 lastnost, ki bi jo pri sebi želel/-a izboljšati.

______________________________

Kako lahko to storiš?

Kaj ti bo pomagalo, da se izboljšaš?

Zapiši vsaj dva načina, s katerima boš poskusil/-a izboljšati lastnost, ki si jo zapisal/-a.

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Da bi dosegli spremembo na kateremkoli področju našega življenja, moramo najprej ugotoviti, kaj točno sploh želimo spremeniti. Ali je to naša komunikacija? Morda zdrav način življenja? Morda želimo postati bolj motivirani?

Ko določimo področje, na katerem bi želeli doseči spremembo, lažje postavimo učinkovite cilje. Razmislimo, kaj konkretnega lahko storimo, da se izboljšamo. Npr. če želimo spremeniti svoj življenjski slog, lahko začnemo kupovati in jesti več zelenjave. Pomembno pa je razmisliti tudi, kaj nam bo pomagalo pri tem, da se izboljšamo. Npr. pri zdravem življenjskem slogu lahko pomaga, če vsem članom družine povemo, da skušamo jesti bolj zdravo in jih prosimo, da nas kdaj pa kdaj opozorijo na to, naj raje ugriznemo v jabolko kot čokolado.

Preden si zapišemo načine, kako se bomo izboljšali, imamo lahko v mislih načela postavljanja ciljev. Najbolj učinkoviti cilji so tisti, ki so:

  • SPECIFIČNI (so čim bolj točno določeni – to pomeni, da napišemo konkretne stvari, ki jih lahko naredimo)
  • MERLJIVI (to pomeni, da lahko preverimo, ali smo cilj dosegli ali ne; če je moj cilj postati prijaznejša, to težko »izmerim«, če pa je moj cilj večkrat pozdraviti sosede, pa to lahko hitro preverim)
  • DOSEGLJIVI (cilj postavimo tako, da vemo, da ga lahko dosežemo; če ne maramo teka, ni smiselno, da si postavimo cilj, da bomo v naslednjem mesecu pretekli maraton, lahko pa si damo za cilj, da vsak dan tečemo vsaj 15 minut)
  • SMISELNI (cilj, ki si ga postavimo, mora biti povezan s področjem, ki ga želimo izboljšati – če želim izboljšati svojo komunikacijo, ni smiselno, da si postavim za cilj, da začnem trenirati tenis, lahko pa mi pomaga, če se odločim, da se bom naučila boljše poslušati sogovorca)
  • ČASOVNO OMEJENI (dobro je, da si postavimo časovno omejitev, do kdaj želimo doseči nek cilj – tako bomo bolj motivirani, da začnemo s spremembo).

Seveda pa je potrebno, ko je cilj enkrat postavljen, tudi slediti poti, ki smo si jo zadali. Sproti moramo preverjati, ali se približujemo cilju ali ne. Lahko si postavljamo tudi nove cilje, če vidimo, da nam gre zelo dobro, ali pa če ugotovimo, da prvotni cilj ni bil dobro postavljen. Po želji si lahko za dosežen cilj privoščimo še kakšno nagrado.

Naredimo skupaj prvi korak k spremembi na boljše!

Zarja Golouh

Vir:

Bovend’Eerdt, T. J. H., Botell, R. E., & Wade, D. T. (2009). Writing SMART rehabilitation goals and achieving goal attainment scaling: A practical guide. Clinical Rehabilitation, 23(4), 352–361. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1177/0269215508101741