ODGOVORNOST 2. DEL

Preden otroku podamo različne možnosti odločitev in posledice, ki odločitvam sledijo, pa se moramo prepričati, da so posledice sprejemljive in da jih bomo lahko tudi izvedli. Nesmiselno je recimo reči: Če boš ukradel čokolado v trgovini, te bodo odvedli policisti v zapor – karikiram, da bo lažje razumeti.

Posledice morajo biti realne in mi jih moramo, poudarjam moramo izpeljati. Ko se enkrat odločimo za posledice, jih ne smemo več spreminjati. Prav zaradi tega, da bo nam lažje udejaniti posledico, predlagam da so le te v začetku blage. Iz blagih posledic se otroci tudi lažje učijo, saj ne povzročajo toliko negativnih čustev. Cilj učenja odgovornosti je, da otrok spozna, da sam odloča in hkrati sprejema tudi posledice odločitev. To pa je tudi prava vzgoja za realno življenje, za odločitve, ki so z odraščanjem težje in težje…  Če bomo naše otroke naučili odgovornosti že v rosnih letih, bodo hitro spoznali, da lahko vplivajo na to, kako živijo in so sami odgovorni za svoje življenje. Spoznali bodo, da je vsak kapitan svoje barke in sam odloča kako bo le ta plula, sam skrbi, da jo valovi ne odnesejo po svoje.

In na koncu, da bom v stilu – izključno naša odgovornost je, da pomagamo svojim otrokom do njihove odgovornosti.

Peter Pirc

Dostopnost