RAZLIČNI GLASOVI IN ČELISTKA KAJA
V 1.b smo v začetku januarja izvedli mini projekt o glasovih. Spoznavali smo različne glasove narave, instrumentov in ljudi. Tako smo skozi različne didaktične pristope spoznali glasove živali, vozil, predmetov, orffovih glasbil in ostalih instrumentov, spoznali smo visoke in nizke glasove ljudi (alt, bas, bariton, sopran). Zaključek mini projekta nam je popestrila Kaja s svojim violončelom. Poleg tega, da nam je nanj zaigrala, nam ga je tudi zelo natančno predstavila.
Moje čelo
Violončelo ima štiri strune A, B, G, D. Na spodnjem delu čela je opora, ki drži strune. Na tej opori pa so tudi gumbki, s katerimi lahko strune uglasimo. Vsaka struna ima svoj gumbek. Na zgornjem delu čela so tudi gumbki, ki so namenjeni napenjanju strun. Na zgornjem delu čela je hribček na katerega se oprimem, da mi čelo ne pade , ko si nastavljam višino čela. Višino čela si nastavljam s špico in gumbkom s katerim pritrdim špico. Špica je zelo ostra in nevarna, saj si lahko poškodujemo kožo, zato imam jaz gor zaščitno gumo. Oblika čela ima na obeh straneh luknje, zato, da lahko igram na G in A struno z lokom. Če tega nebi bilo bi z lokom igrala po čelu in tako strgala lok. Lok je na zgornji strani lesen, držalo pa je tudi kovinsko in delno iz gume. Spodnji del loka s katerim igram po strunah je iz konjskega repa. Pred vsakim igranjem na čelo moram lok namazati s posebnim mazilom, da lepo zveni.
Vsako čelo ima v notranjosti tudi listek na katerem so podatki o letu izdelave in tako vemo koliko je samo čelo staro. Moje čelo je staro šest let, tako kot jaz.
Tina Stopar
