Pozdravljeni,

po slabih treh urah smo vsi veseli prispeli na našo destinacijo, ki se nahaja v res neokrnjeni naravi, s prečudovitimi razgledi. Že samo sestop z busa je dal vedeti, da bodo to trije nepozabni dnevi.

Po kosilu smo imeli že dve delavnici, kjer smo se naučili delati nosila in zaustaviti krvavitve… Po treh dnevih ne bomo ravno mojstri, se pa gotovo ne bomo bali pristopiti k poškodovancu in mu pomagati…

Po večerji nas je čakal pohod v temi. Vsem je bilo nekaj neponovljivega hoditi v popolni temi čez gozd in užiti absolutno tišino. Seveda pa je sledilo opazovanje zvezd in ja, tudi zaljubljeni so že med nami:)

In na vrsto je prišel tudi spanec… Nekateri so se nanj pripravljali v obliki maškar:)

Po lepo prespani noči, ko nismo rabili učitelji opozoriti niti enkrat, smo se po zajtrku razdelili v dve skupini. Ena skupina se je preizkusila najprej v preživetju v naravi in pripravi ognjišča s tem kar najdemo okoli sebe, druga skupina pa je izvedela vse o TPO (temeljnih postopkih oživljanja) in seveda vadila naučeno na lutkah… Predvsem se je skušal dati jasen cilj – VEDNO POMAGAM. Mimogrede, tudi na naši šoli imamo defibrilator (po ravnateljevem nagovoru smo zanj pridobili donacije nekaterih kočevskih podjetij), ki je namenjen ne samo nam, ampak komurkoli, ki bi v okolici šole rabil pomoč. Veliko ljudi se dnevno sprehaja po Gaju in prav je, da vemo pomagati, če bi bilo to potrebno. Mi vsi bomo to znali in predvsem vemo, da moramo pomagati, saj so v igri minute…

Po kosilu je sledila že priprava za večerno presenečenje učiteljev, to je peko kostanja. Naučili smo se pravilno rezati kostanj in ga uspeli narezati za peko kar 10 kilogramov… Prsti so ostali celi, prav vsi…

Sledili sta popoldanski delavnici. Prva se je dotikala ugrizov in ubodov živali, ter prvi pomoči pri njih, na drugi pa smo se spopadli z 11 metrsko plezalno steno. Skoraj vsi smo uspeli in prišli do vrha, prav vsak pa je vsaj sprobal svoj pogum. Tudi učitelj in ravnatelj sta se podala v steno in pokazala športno navdušenje… Pred večerjo smo se spopadli še v ekipnih športih in za tem za šalo “zmazali večerjo”…

Po večerji pa se je zgodil resen preizkus… Učiteljica Renata je naenkrat obležala na tleh – negibna… Kljub paniki so se učenci zbrali in pomagali, nekateri res požrtvovalno, a vse je bila le igra vseh treh učiteljev, ki so hoteli, da se znanje preveri tudi v realnosti… Močan preizkus za mnoge:)

Sledilo pa je presenečenje za vse nas. Naši učitelji so nam pekli kostanj in več kot dve uri smo uživali v jesenskih dobrotah, pogovoru, ognju in igrah… Nepozabno in vse povezave bodo gotovo ostale še dolgo…

Tudi druga noč je minila mirno, a za mnoge prehitro… Novi delavnici sta prinesli uporabno znanje za dve vrste poškodb, na katere lahko naletimo dnevno… Ena skupina se je ubadala s termičnimi poškodbami, druga skupina pa z zlomi in zvini.

Tri dnevi druženja so seveda za vsakega minili prehitro, a tako kot je rekel eden od učencev:”Mora biti kratko, da je sladko…” V vsakem primeru velja – ob vsemu lepo doživetemu, bodo ostala izredno uporabna znanja za življenje in pomoč sočloveku.

Učitelja Peter in Renata, ter ravnatelj Peter