Gozdni detektivi smo odšli raziskovat gozd ob Blejskem jezeru. Raziskovali, opazovali, opisovali smo rastline in živali v okolici Blejskega jezera. Pot nas je zanesla vse do pravljičnega gozda.

Z avtobusom smo se iz Kočevja odpeljali na Bled. V gozdnem parku smo spoznavali, primerjali, opazovali, opisovali rastline ter drobne živalice. Seveda ni zmanjkalo časa niti za hitro okrepčilo…

…kar naenkrat je pred nami stala čudna deklica. Predstavila se je z imenom Škratulja. Ker je bila zelo prijazna in smešna, smo ji dovolili, da nas odpelje v pravljični gozd. Med potjo nas je zabavala s svojimi vragolijami in nas naučila Škratuljin ples….

…zaupala nam je, da se v gozd vstopi skozi začarani tunel. Šele ko se prestopi zadnja črta tunela, se pravljični gozd prebudi. In res… Ob kurišču je stal Divji lovec, kuril ogenj in nekaj govoril. Sprejel nas je ob kurišču in nam povedal nekaj svojih gozdnih prigod ter pravljico o Zlatorogu…

…Divji lovec nas je pospremil k Divji babi. Opozoril nas je, da moramo biti zelo tihi in previdni, kajti Divja baba zna biti huda. S previdnim trkanjem in klicanjem smo jo z velikimi in malo prestrašenimi očmi le priklicali iz njene hiše. Spoznali smo, da Divja baba sploh ni tako grozna. Prisluhnili smo njeni zgodbi. Ker smo bili dobri poslušalci, je za nas pripravila posebne napitke. Dečki so dobili napitek za moč, pogum in prijaznost, deklice za lepoto, dobroto in prijaznost, učiteljici pa za pogum in prijaznost…

…Divja baba je učiteljicama ukazala, da nas morata za trenutek pustiti same z njo. Poklicala nas je na stran in nam na ušesa zašepetala skrivnost. Nato nas je pospremila v hišo Ajde velikanke… Ajda velikanka je ogromna ženska, z ogromnimi rokami in nogami. Stara je že 777 let in ne more več hoditi. Kljub vsemu pa je zelo prijazna. Tudi Ajda velikanka nam je povedala svojo zgodbo in nas naučila pesmico ter čarati. Razkrila nam je pot do Vile. Pred tem pa je fante preoblekla v živalice, kajti Vila se zelo hitro zaljubi v dečke in jih odpelje v svoje domovanje…

…hodili smo skozi začarani gozd, vse do Vile…

…Vila je bila našega obiska zelo vesela. Povedala nam je svojo žalostno zgodbo. Dečki so ji pomagali uloviti ribe, deklice pa so dobile prečudovite venčke, za lepoto. Povedala nam je, da nekje v gozdu, blizu jezera, živi Povodni mož. Deklice je opozorila naj nikar ne nasedejo njegovim lepim besedam. Naučila nas je njegovega jezika. Če rečeš kvak, pomeni NE, če rečeš Rega – pomeni GREM S TEBOJ…

…tako smo hodili po poti in res prispeli do čudnega, kar malo strašljivega možaka. To je bil Povodni mož. Tako kot je rekla Vila, nas je zasipal z lepimi besedami in prečudovito zgodbo. Nekaj deklic se je komaj ločilo od njega in ušlo njegovim rokam, da jih ni vzel s seboj v podvodni svet…

…ob vrnitvi iz gozda sta nas na travniku pričakali Škratulja in Divja baba. Seveda sta se hoteli slikati z nami, za spomin. V zahvalo sta nam pokazali našpičene palice. Nanj smo nataknili kruh, klobaso in vse to spekli nad ognjem Divjega lovca….

Navdušeni, razigrani in že malo utrujeni smo se z novimi zgodbami in spomini vrnili domov v Kočevje.

.